Generacijski prepad med starši in odraslimi otroki je večna tematika in bolj ko je razvita tehnologija, katera nam lajša življenje na dnevnem nivoju, manj se vidimo in prepad med generacijami je vedno večji.

Starejši se zaradi prezaposlenosti otrok počutijo odrinjene, nerazumljene, nekoristne.

Mlajši pa se počutijo podcenjene, nerazumljene in so pod pritiskom zaradi novejšega sistema opravljanja dela in ob misli, da dajo premalo pozornosti staršem.

Starejši se pogosto bojujejo s strahom pred izgubo vloge kot starši, mogoče z osamljenostjo in z težkim občutkom krivde – ali so kaj narobe rekli, naredili in zato jih mlajši »premalo« obiskujejo. Ko starejši ponudijo sami od sebe kake nasvete, ideje – jih navadno mlajši ne upoštevajo in to starejši občutijo kot zavračanje.

Mlajši pa je prav, da si uredijo svoje življenje, postavijo lastne meje. Mlajši zaradi lastnih in službenih obveznosti nimajo dovolj časa za daljše telefonske pogovore, niti za poslušanje dolgih zgodbic, ki jih starejši radi podajajo. Mlajši imajo hitri tempo življenja, ker so sedaj časi takšni in zato pogosto postanejo nestrpni ob počasnejšem komuniciranju.

Starejši imajo svoj prav    in    mlajši imajo svoj prav!

Kako se uskladiti, da ne bo bolečine na nobeni strani? Zavedati se moramo, da ima vsak človek, vsaka generacija, svoj zemljevid sveta – to pomeni, da vsak človek vidi, sliši, čuti, se odziva drugače. In vsak ima svoj prav! Vsak človek, ne glede na leta, gradi svoje življenje po svoje, po svojem modelu sveta – tako kot ga le on vidi.

Kako se uskladit? Ko je nekdo jezen, užaljen, prizadet in podobno, je težko vzpostavit dobre odnose. Priporočljivo je, da se taka oseba najprej pomiri, razmisli in šele nato se lahko rešuje morebitne medosebne težave.

V povezavi z vnuki pa: Starša sta šefa pri otrocih. Tudi če starejši vidijo veliko »napak«, mladi starši morajo odigrati svojo vlogo pri vzgoji otroka. In tukaj pripombe starejših, če za nasvet niso vprašani, naletijo na prepreko, na slabo voljo. Stari starši se odlikujejo pri dajanju prav posebne topline vnukom, njim edinstvene topline in so varno zavetje, ko vnuki nimajo varstva.

Pomoč starejšim. Sedanji starejši so zrasli in ostareli v prepričanju, da morajo sami poskrbet zase, da ne smejo biti v breme nikomur. Starejši v kasnejših letih težko preklopijo na spoznanje, da ne morejo več sami opraviti vsega dela. In zelo težko, ali pa sploh ne, vprašajo za pomoč svoje prezaposlene otroke.  Tukaj se starejši počutijo nemočne, soočajo se z občutkom, da izgubljajo samostojnost, mlajši pa so užaljeni, jezni, ker jih starši ne vprašajo za pomoč.  Tu je zelo težko karkoli komentirat. Priporočljiv je obziren topel pogovor med obema stranema.  Vsekakor pa, spregovorit je treba, vsaka stran naj izjasni svoje mnenje. Molk je strup za telo in um. Če pa že kdo raje molči kot spregovori, naj poskrbi, da ga neizražene besede ne bodo žrle.

Odnosi med starši in otroki so verjetno najbolj kompleksen preplet ljubezni, pričakovanj, zamer, ponosa in ranljivosti na svetu.